
Prosti klor je najučinkovitejša oblika klora, prisotna v vodi. V vodo se sprošča z raztapljanjem klorovih pripravkov za dezinfekcijo. Njegovo vrednost je treba vzdrževati v območju 0,3–0,6 mg / l. Če temperatura vode v bazenu preseže 28 °C, vzdržujte koncentracijo klora v območju 0,6–1,2 mg / l. Pri koncentraciji do 3 mg / l za človeški organizem ni dražeč. Šele z reakcijo z organskimi nečistočami (znoj, urin) nastane druga oblika klora – vezani klor, ki neprijetno diši ter draži oči, kožo in sluznice. Koncentracija prostega klora se meri s kakovostnim testerjem (tablete ali kapljice) po metodi DPD1.
Vrednost pH vode izraža stopnjo kislosti ali bazičnosti kemične snovi. Idealna vrednost za bazene je 6,8 - 8,2. pH, višji od 8,2 , vodi do nastajanja različnih mineralnih motnosti ter nastajanja vodnega kamna in drugih oborin. pH, nižji od 6,8 , povzroča korozijo kovinskih površin. Vrednost pH vpliva na topnost in učinkovitost uporabljenih dezinfekcijskih sredstev.
Cianurna kislina se uporablja kot UV stabilizator, ki ščiti klor pred razgradnjo zaradi ultravijoličnega sevanja. Idealna vrednost je 15–20 ppm (mg/l). Pri predoziranju vode s cianurno kislino običajne koncentracije klora v vodi niso učinkovite. Cianurne kisline se lahko znebite le z izpustom bazena in dolivanjem sveže vode, tj. z redčenjem.
Visoka skupna alkaliteta povzroča dolgotrajen, samodejen dvig pH in pri visokem pH nato izločanje kalcijevega karbonata (vodnega kamna) v tehnologiji in na stenah bazena. Nizka skupna alkaliteta je vzrok za nenatančne rezultate merjenja pH in pretirano odzivnost vode na poskuse uravnavanja pH. Skupna alkaliteta se znižuje bodisi z dolgotrajnim dodajanjem običajnega sredstva pH-, bodisi z enkratnim dodajanjem klorovodikove ali žveplove kisline.
Apnena trdota je trdota, ki jo predstavlja neraztopljen kalcij. Zahtevana vrednost je med 150 ppm in 280 ppm. Nizka apnena trdota povzroča: korozivno vodo.