Alkaliteta služi za stabilizacijo pH in zmanjšanje porabe pH. Povečuje učinkovitost klora. Uporablja se tudi pri brezklornih obdelavah.
Zaradi uporabe npr. ogrevanja vode in dezinfekcijskih sredstev lahko prihaja do zmanjševanja alkalitete vode in posledično do nihanja pH. Priporočena alkaliteta bazenske vode je 80 – 175 g/m3 CaCO3.
Predstavlja vsoto bazičnih snovi, raztopljenih v vodi, ki preprečujejo nenadne spremembe pH. Optimalna vrednost celotne alkalitete se giblje v razponu od 80 do 120 mg/l, vpliva na učinkovitost dezinfekcije, na uravnavanje vrednosti pH, tvorbo oborin različnih sestavin iz vode in na korozijo kovinskih delov.
Če je celotna alkaliteta (CA) previsoka, je običajno previsok tudi pH, poleg tega pa kaže visoko stopnjo stabilnosti – ima t. i. visoko pufrsko sposobnost. Če je CA prenizka, pH ni stabilen in ima zelo velike ter pogoste nihaje.
Najzanimivejši pa je hidrogenkarbonatni anion, saj lahko odda en vodik (v tem primeru se obnaša kot kislina), lahko pa tudi sprejme en vodik (obnaša se kot baza). Hidrogenkarbonatni anion torej lahko nevtralizira dodatek kisline in tudi dodatek baze, zaradi česar ne pride do spremembe pH.
Previsoka celotna alkaliteta je torej posledica visoke vsebnosti hidrogenkarbonatnih anionov. Voda z visoko CA ima veliko nevtralizacijsko kapaciteto in je zelo težko spremeniti njen pH. Najprej je treba porabiti oziroma nevtralizirati v vodi prisotne hidrogenkarbonatne anione, šele nato se začne pH spreminjati. Voda z visoko CA ima navadno tudi visok pH, ki ga ni mogoče znižati. V takem primeru močno naraste poraba kisline, pa tudi dezinfekcijskih sredstev, saj, kot je bilo že omenjeno, pri višjem pH bistveno pade učinkovitost klora.
Premajhna celotna alkaliteta pomeni, da je v vodi premalo hidrogenkarbonatnih ionov. Tedaj že zelo majhen odmerek ustreznega pripravka zadostuje za zelo hitro znižanje ali zvišanje pH. V naših razmerah se optimalna vrednost celotne alkalitete giblje med 80 in 120 mg/l v obliki CaCO3 (kalcijevega karbonata).